Bimbovo blogokletstvo

To ni prvoaprilska šala. Prav tako ne najnovejše sporočilo katere od zdravniških organizacij, ZZZS ali ministrstva za zdravje. Je naslov sporočila za javnost, v katerem se svetovalno podjetje Porsche Consulting hvali, da je doslej »optimiziralo delo že v več kot 50 bolnišnicah«. Morda imam posebno smolo, ker še nisem nikjer zasledil nobenega podobnega sporočila slovenskega svetovalnega trusta za zdravstveno področje INERHC, ki sem ga po nemarnem nekoč že omenil. Zaradi lažjega čakanja na opazne dosežke iz domačih logov bom v nadaljevanju povzel tisto, s čimer se hvali svetovalna veja slovitega avtomobilskega podjetja iz švabskega Stuttgarta. Morda pri tem niti ni zanemarljivo, da Švabi veljajo za posebno varčne in marljive Nemce.

Foto: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:BolnicaFranja4.JPG

Če bi v bolnišnicah bolje organizirali svoje procese, bi imeli zdravniki in negovalno osebje več časa za oskrbo pacientov. Tako kažejo rezultati dolgoletnega proučevanja, ki jih je svetovalno podjetje Porsche Consulting  iz Bietigheim-Bissingena opravljalo v več kot 50 bolnišnicah. To podjetje je specializirano za uvajanje tako imenovanih vitkih procesov, ki – na primer v avtomobilski industriji – zmanjšujejo potratnost in s tem povečujejo produktivnost.

Analize kažejo, da lahko zdravniki v bolnišnicah le približno četrtino svojega časa porabijo za svoje osnovno opravilo – skrb za paciente. Od sedmih ur in 44 minut dnevno ima oddelčni zdravnik le 32 minut za preglede, za posvetovanje z bolniki pa 1 uro in 32 minut.  To je le 28 odstotkov vsega razpoložljivega časa. “Preostanek časa zdravnik izgublja predvsem z nepotrebnim čakanjem, iskanjem, odvečnimi potmi, predolgimi sestanki in dokumentacijo,« pravi Eberhard Weiblen, generalni direktor Porsche Consulting. Slaba koordinacija, pomanjkanje soglasja in nepotrebna mrzličnost po Weiblenovih besedah povzročajo, da je zdravnikom in negovalnemu osebju komaj kdaj dano, da v miru opravijo svoje naloge. Pomožni zdravniki, ki so pogosto zelo obremenjeni z delom, morajo pogosto svoje delovno mesto spremeniti vsakih dvajset minut. To močno povečuje tveganje napak.

Slika: http://www.istrianet.org/istria/philately/stamps/images/03hospital-slo-lg.jpg

Pomanjkljivo načrtovanje prav tako vodi k potrati bolnišničnih zmogljivosti, po nepotrebnem bolnikom podaljšuje čakalne dobe in bivanje v bolnišnici, še kažejo opravljene študije. Te rezultate izkušeni zdravniki potrjujejo z značilnimi primeri: “Številni zdravniki operacijske dvorane uporabljajo po osebni presoji in v smislu čim boljše izkoriščenosti,” pravi urolog dr. Michael Nathan, vodja luksemburške klinike Emile Mayrisch. Nathan se boji: “Kmalu nam takšne potratnosti ne bodo več dopuščene. Dokler mi, zdravniki nismo sposobni dokazati,da delamo zelo učinkovito, se bodo politiki upravičeno spravljali na nas.”

V sodelovanju s Porschejevimi svetovalci so v luksemburški bolnišnici lahko izboljšali izkoriščenost operacijskega oddelka za 31 odstotkov. Obenem so skupen čas pripravljalnih preiskav pred operacijo skrajšali za osupljivih 98 odstotkov že z doslednim načrtovanjem. Od reorganizacije direktor bolnišnice opaža znatno višjo stopnjo zadovoljstva pacientov. Nathan povzame: “Določene procese je mogoče izboljšati z načeli industrijskega proizvodnega traku, ne da bi bolnik ob tem dobil občutek, da z njim delajo kot na tekočem traku.”

Foto: http://www.textually.org/tv/archives/images/set3/dr-house.jpg

Strokovnjaki Porsche Consulting podjetjem pomagajo vzpostaviti in uporabljati  načela vitkega vodenja (Lean Management). Ob ustanovitvi leta 1994 je delovalo kot interna svetovalna služba za podjetje Porsche AG, danes pa je v tem hčerinskem podjetju zaposlenih 230 ljudi. Poleg dobaviteljev avtomobilske industrije so stranke svetovalcev tudi industrija drugih potrošnih izdelkov in podjetja iz gradbene, letalske in ladjedelniške panoge. Osnovo svetovanja tvorijo rešitve, ki so preverjene in preizkušene v proizvodnji prestižnih športnih avtomobilov v tovarnah Porsche in jih je mogoče prenesti na številna gospodarska področja tudi izven avtomobilske industrije. Med temi je recimo uvajanje natančnih  delovnih taktov in tako imenovana »pull« načela ter v kar največji meri brez-potratni (vitki) procesi po načelih “just in time” in “just in sequence”.

Če kdo pozna našega ministra za zdravje, kakšnega direktorja slovenske bolnišnice, ali koga z vrha Zavoda za zdravstveno varstvo, naj mu/ji pošlje tole besedilo. Pa četudi bi to pomenilo, da se ekspedicija slovenske zdravstvene elite na ta račun za nekaj dni poda med Švabe in v Luksemburg. In četudi k njihovim potnim stroškom kaj primakne farmacevtska industrija.

Objavljeno 25.11.2009 ob 07:58 Zapisano pod: veselogleda kategorija. Vse odgovore na ta vnos lahko spremljate preko RSS 2.0 vir. Lahko pustite komentar, ali Trackback iz vaše lastne strani.