Foto reciklaža 4

.

Za konec še četrti cikel z naslovom Piranski morjeplovci:

.

Ja, piranski mandrač je še vedno prav nemarno razmesarjen, a se njegove rane počasi celijo. Vsak pravi bimbo mora biti navdušen nad dejstvom, da so nedavno hkrati z akvarijem, pred katerim se razteza, prenovili tudi menda tradicionalno ribjo tržnico s kakor izvirnimi kamnitimi mizami za razstavo in prodajo sveže ulovljene ribe. Na njih odtlej ponujajo samo brezvredno uvoženo kramo za male punčke in fantke.

Zato pa so zdaj ob robu prenavljanega mandrača postavili prav takšne nove kakor izvirne kamnite mize za razstavo in prodajo sveže ulovljene ribe. Kaj se bo zares znašlo na teh mizah, bomo videli ob letu osorej, ko bo prenova mandrača menda čisto zares končana.

Ajd, ćao. ;-)

  • Share/Bookmark


7 odgovorov v “Foto reciklaža 4”

  1. matilda pravi:

    nove mize poleg miz na trgu?
    grem gledat!

  2. Sandra pravi:

    Ne vem, ali te daje kriza srednjih let, ali pa si se na frišno zaljubil. :)

  3. Bimbo pravi:

    Matilda, so ali niso tam, tiste kamnite mize? ;-)

    Sandra, pogrešaš mojo običajno jezljivost in gnevni sarkazem? Ma, toliko se nabere vsak dan, da bi moral hitreje pisati kot misliti, a te veščine žal nisem osvojil.
    Kriza je že nekaj let vseobsegajoča in globoka, če še nisi opazila, pa to najbrž nima zveze z mojo starostjo. Pri mojih zrelih letih in abrazivnem značaju nisem prav dober kandidat za kakšno frišno zaljubljenost. V družbi domačih in bližnjih ter v drugih luštnih in dragocenih malenkostih pa še zmorem uživati. :-)

  4. Sandra pravi:

    Nisem se mogla načudit, ko sem namesto običajne zajedljivosti naletela na sentiš fotke. Super sprememba. Pa se le skriva spravljiva in dobrohotna dušica v tebi, haha.

    Všeč so mi fotke. Samo ne mi rečt, da jih je naredila žena.

  5. noahnoah pravi:

    vABLJEN!

    http://noah.blog.siol.net/2012/05/07/kdo-je-za-srecanje-prijateljev-v-izoli/

  6. matilda pravi:

    sta, dve!

  7. Bimbo pravi:

    Sandra, ne veseli se prehitro, ne gre za spremembo. Takšni drobni prebliski so kratki in me tudi naglo minejo. Dušica je plaha in se skrije v svoje globočine.
    Slike so pa moje – častna gusarska! -, ker sva z otrokom pohajkovala in slikala v nekakšnem neformaliziranem zavezništvu in hkrati rivalstvu. Žena je ostala ob štedilniku. Na primerjalni ogled najinih posnetekov še čakava, kot bi se vsak od naju bal, da je bil drugi uspešnejši. :-)

    Noah, hvala za vabilo. Ob koncu tedna se običajno držim z družino, ki jo (nas) nosi enkrat sem drugič tja, zato si ne upam nič obljubiti.

    Matilda, meni se je zdelo, da so vsaj tri, a sem res gledal površno in bolj od daleč. ;-)