Za vsakim vogalom zgodba – 4.
.
Onega dne sem ob pohajanju po Zoisovi cesti v Ljubljani imel pri sebi fotoaparat in v neposredni bližini Filozofske fakultete, točno tam, kjer naj bi nekoč sezidali novo Narodno in univerzitetno knjižnico, posnel tole tablo:
Vas na njej kaj zmoti? Verjamem, da marsikdo najde napako. Najbrž osnovnošolski odličnjaki. Najde jo tudi črkovalnik slovenskega jezika v načeloma ameriškem urejevalniku besedil MS Word. Bojim pa se tudi, da bi med najbolj ponosnimi Slovenci našel koga, ki bi slogan gladko popravil v “Ne vrži puškO v sladkorni trs!”
Žiga Zois je bil baron, pomemben razsvetljenec, podjetnik, mecen, preizkusil pa se je tudi v prevajanju v slovenščino. Pri tem naj ne bi bil najbolj uspešen, za kar je menda okrivil togost slovenskega jezika. Morda je bilo to izgovarjanje ena njegovih najbolj “slovenskih” značilnosti. Kasneje je France Prešeren namreč pokazal, da je šlo bolj za omejenost prevajalca Zoisa kot slovenskega jezika. Tako piše v Wikipediji.
Veseli me, da imamo približno poltretje stoletje po Zoisu nove mecene, ki se jim zdaj reče pokrovitelji ali kar sponzorji, ki podpirajo “kampanjo za spreminjanje diabetesa” in nadaljnje povečevanje prožnosti slovenščine.
Bimbo željno pričakujem tudi kampanjo za spreminjanje raka, levkemije, itn.
17.08.2012 11:47
hm, in nad čem se pravzaprav pritožuješ v tem zapisu ?
Nekako domnevam, da nad uporabo rodilnika…???
Kaj vržem, česa ne vržem….sem kaj spregledal ?
Lahko to malo elaboriraš, ponos gor ali dol ?
17.08.2012 18:35
Bogo, rodilnik je tu v redu, ampak pravilna oblika velelnika je menda “vrzi” in ne “vrži”.
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=vrzi&hs=1
18.08.2012 19:44
Tudi mene je to zmotilo, takoj sem opazila napako… Ljudje bi res lahko malo preverili, preden dajo tiskati plakate. Ampak problem je, ker verjetno mislijo, da so vse prav napisali.
19.08.2012 12:29
Jaz sem bil nekaj časa prepričan, da gre za namerno napako oz. samoreferenčno besedno igro — a vse kaže, da je res zgolj ena velika in sramotna šlamparija. Ne VRŽI Slovenštino v kanto za smeće.
20.08.2012 21:49
Hja, očitno se je že pred objavo mojega zapisa na spletni strani diabetes.si razvila jezikovna razprava, pri kateri ima menda levji delež čivk Marka Crnkoviča. Morda je za koga ta razprava vredna branja: http://diabetes.si/clanki/98/Kampanja%20Bodi%20odli%C4%8Dnjak%21/CommentPage-all/#comment
Mene sicer še vedno bega, da se s slovenščino med narekovaji dela po krjaveljsko samo zato, ker to tako dobro zveni in prihaja iz cenjenih ust znane osebe. Diabetes (ali za nas neuke starce kar sladkorna bolezen) je resna zadeva, s katero (naj bi) se ukvarjala medicina. Zdravniki so bili običajno med najbolj izobraženimi in omikanimi ljudmi, ki jim nekako ne bi pripisoval podleganja “ustvarjalni provokativnosti” v prid večji odmevnosti. Sicer pa tukaj ni govora o zdravnikih, saj gre za farmacevtsko in medijsko reklamno akcijo, pristno samaritanstvo brez meja, ki je v eni sapi kampanja “za spreminjanje diabetesa” in tudi “proti diabetesu”.
Eh, dita, ko te sada tvita (prosto po Balaševiću).
22.08.2012 13:27
Zanimivo, da povprečen črkovalnik zadevo označi kot napačno in bi bilo treba stavek samo preveriti v Wordu … (tudi sama velikokrat uporabim bolj … vzhodnoslovenske oblike glagolov in bi brez črkovalnika v Wordu crknila)
Predvidevam, da so avtorji tako bili skoncentrirani na pravilen rodilnik kot redkost v našem modernem času, da so glagol kar spregledali …
22.08.2012 13:46
Alcessa, velja prebrati razpravo o na zgoraj navedeni spletni strani. Predrzno sumim, da so bili skoncentrirani predvsem na nekakšno “ustvarjalno svobodo, ki pritegne skozi provokacijo”, najbrž pa tudi na denar, ki ga lahko zajamejo s to širokopotezno kampanjo. Takšnih gigantskih plakatov je po Ljubljani kar veliko.
22.08.2012 15:15
Ah, razumem, provokacija v navednicah … Hm. Na primer, da se strinjava, da se v pol-javnih slovenskih medijih (blogi, komentarji, komercialni cajtngi) precej pogosto uporablja nestandardna slovenščina. V redu, privat slovenščina je pogovorna slovenščina, tudi če je v pisni obliki. Vendar pa se marsikdaj ta hudi fehlerji pojavljajo tudi v uradnih besedilih (torej v javni rabi), kar pomeni, da nam zadeva dokazano ne gre od rok in da avtorji besedil za javno rabo potrebujejo strokovno pomoč (v obliki lektorjev, dobronamernih komentarjev itd.). In potem pride nekdo, ki sicer lep, a uradno nepravilen velelnik uporabi v besedilu za javno rabo, ga da v navednice in pravi, da naj vsi skupaj nehamo težiti. Oglas, ki ločuje slovensko zrnje (nezatežene) od plev (slo-nacije). V deželi, kjer sta negotovost o pravilni rabi in nepoznavanje pravil tako velika, da se človek vpraša, kaj počnejo v šoli. Za računalnikom. Hm.
Če mi ne bi ne dolgo tega ena stranka iz Slovenije zatežila, da naj namesto “s pokrovom” napišem “z pokrovom” in sem rabila pol dneva, da svoji nemški agenciji razložim, zakaj se moji ljubi Slovenci motijo, bi rekla: krasna ideja!
(saj bi več komentirala pri tebi, pa je vse skupaj postalo še veliko težje)
24.08.2012 13:10
Alcessa, kako ne moreš razumeti, da je rešitev nadvse enostavna? Vse kar ti vzbuja dvome, stisneš med narekovaje/navednice. Tak liberalni poslovni model založnikom omogoča, da nemudoma ukinejo stroške za lektoriranje in korekcije, povečajo svojo konkurenčnost in zaslužke ter/ali izdelke ponudijo po nižjih cenah. Pravi “win-ad-infinitum” torej. Tudi filofaks se lahko vtakne med navednice, kar bi trajno(stno) razrešilo prostorsko stisko in opazno olajšalo finančna bremena univerze.
Pravzaprav lahko damo v navednice prav vse: hrano in pijačo (nobenih diet več), plačila (nič več prenizkih plač in plačilne nediscipline), cigarete, alkohol in druge droge (nobenih slabih učinkov ali zasvojenosti), itn. Edino, česar si nekako ne znam zamisliti, je obisk zdravnika v navednicah, ampak po analogiji bi bile tudi morebitne zdravstvene težave le v navednicah.
Nisem se zavedal, da imaš še naprej težave s komentiranjem. Kakšne? Si poskusila vedno vstaviti tudi povezavo na svoj blog. Morda filtriranje komentarjev preverja tudi to. Tvoj prvi komentar tukaj sem našel v smeteh, o katerih me sistem ne obvešča, drugega pa na čakanju, za kar z nekaj zamude dobim opozorilo.
24.08.2012 23:02
V tem primeru stavek v navednicah niti ni tako nedomiseln: vzameš znan slovenski rek in koruzo spremeniš v sladkorni trs. S tem daš vedeti, da si naredil nekaj kreativnega, na kar se lahko izgovarjaš tudi glede napačnega velelnika, ki da je pogovoren, kar dejansko paše v situacijo (ker gre za zapis kao pogovorne slovenščine). Torej just about OK in this case.
Ni pa v redu, da se folku spet očita, da so slovnični naciji. Ker najprej rabiš veliko večino naroda, ki jezik res obvlada, potem pa se lahko igraš z njim in s pravili.
In na splošno se strinjam, da daleč preveč življenja poteka v narekovajih, vendar bi najini kritiki lahko rekli, da se samo starava
Zelo težko sploh pridem na tvojo stran, saj me velikokrat preusmeri nekam na tviter. Stvar tudi dolgo rabi, da se naloži, včasih sploh ne gre. In prvi komentar je bil “izbrisan” (takšno je bilo sporočilo). Poleg tega ni prijeten občutek, siolove blogerje siliti, da tvoje komentarje iščejo nekje v skoraj-nirvani …
25.08.2012 08:29
Alcessa, imaš prav. Star sem in tečen, zato sem se zataknil v besedo in prezrl domiselno parafraziranje starega reka. Kot olajševalno okoliščino navajam, da bi se mi morda pravočasno posvetilo, če pozornosti blago dementnega bimba ne bi povsem okupiral nepravilno zapisan velelnik. O drevesu in gozdu…
Res, čudna so pota blogosa. Za ta tvoj komentar sem dobil dve obvestili o čakanju, a ga poslana povezava na nadzorno ploščo ni našla. Bil je v košu za smeti. Kaj vem, morda je napočil čas za selitev…
31.08.2012 14:44
Pozdrav,
Zavod Diabetes, ki je naročil jumbo oglase z geslom “Ne vrži puške v sladkorni trs!” pojasnjuje svojo odločitev na spletni strani http://www.diabetes.si.
Ne gre za napako, temveč odločitev, morda za nekatere sporno, a tako je. Mnogo dobrih stvari (teksti Pankrtov, na primer) je v pogovornem jeziku in tole geslo sploh ni tako slabo.
31.08.2012 16:30
Spoštovana gospa Darja,
Hvala za Vaš odziv. Koristila bi bolj natančna povezava, ki bi privedla točno na pojasnilo, a recimo, da gre za isto pisanje, na katerega sem opozoril že v svojem drugem komentarju tu zgoraj. Odločitev za tak ali drugačen slogan je seveda vaša in vaših donatorjev.
Zagotovo me ne bi kaj dosti zanimala, če se ta “pogovoren” jezik ne bi po jumbovsko vsilil v moj in mojih otrok vsakdanjik, celo na simbolično kulturni lokaciji pred dolga leta neuresničeno NUK II itd. Moja starokopitna predstava o spodobnosti in omiki bi bila tudi manj ranjena, če bi otroci, ki so z odličnim uspehom zapustili osnovno šolo ali pa so podobno odlični že v zadnji triadi, takoj ugotovili, kaj na plakatu ne “štima”. Pa niso. Kar jaz razumem tako, da nas mora začeti zelo skrbeti za resnično kakovost šolanja in za kakovost uporabe slovenskega jezika v javnem življenju.
Imate prav, da je marsikaj dobrega nastalo v pogovornem jeziku ali nekakšem približku tega. Ker nikdar nisem “tripal” na pank in tudi ne na Pankrte, bi se osebno raje skliceval npr. na pisanje Marka Twaina (Pustolovščine Toma Sawyerja, itd.). Da imamo Slovenci z uporabo pogovornega jezika težave, kaže tudi prevod te Twainove knjige izpod peresa precej slavljenega Bogdana Gradišnika. Tam v besedah ni zaznati kakšnega sledu podeželske govorice ob Mississippiju. Mislim, da bi predelava v pogovorni jezik šla dobro od rok Branku Gradišniku, ki je ta ton kar dobro ujel ob prevajanju Jamesa Thurberja.
Za zaključek bi se obregnil tudi ob to, da ni vsaka javna raba jezika enaka vsaki drugi, a če bi to razčlenjeval, bi bil že veliko predolg. Na kratko bi rekel, da me prav nič ne navdušuje popolna liberalizacija vsega v družbi, prevlada načela “anything goes” in s tem izginjanje temeljnih kanonov osebne in družbene omike. Če te povsem opustimo in se naslonimo na izročilo Pankrtov, se lahko kaj kmalu pojavijo plakati v slogu “Lublana je dijebe(tič)na” ipd.
Lepo Vas pozdravljam in Vam seveda želim uspešen boj s sladkorno boleznijo,
Bimbo.
3.09.2012 15:12
Uf, preveč dlakocepljenja za moje pojme, pa sem imel slovenščino 5 na maturi.
Bi pa rekel, da diabetes že dolgo ni več samo v domeni zdravnikov, kot praviš, ampak družbe kot celote. Sociologija, filozofija, psihologija, še celo matematika mogoče…
4.09.2012 18:05
Matjaž, izjavo, da sem dlakocepec, brez zadržkov podpišem. Že od nekdaj.