Ljudstvo pozablja, spletni viri pomnijo – 3.

1.10.2012

.

Za spremembo ne bom dolgovezil. Brskal sem po spletu in napol po naključju napol namenoma izbrskal nekaj starejših člankov o dogajanjih v tej žalostni deželi. Deželi, ki ji vladajo navidezno sprte klike, ki pa so vedno bolj očitno dva oka u jednoj glavi. Ćorava oka, bi dodal kakšen bimbo.

Za nadaljevanje nekaj paberkov o poslih ljubljanskega župana in relativnega zmagovalca minulih predčasnih volitev v državni zbor, ki lahko komu zabelijo branje svežih (bolj ali manj pristnih) vesti;

.

Lors de la campagne électorale pour obtenir le poste de maire, Z.Jankovic a appliqué certaines recettes de son succès dans le monde des entreprises. Il est toujours souriant, d’humeur égale, ne critique pas, n’attaque pas ses adversaires et s’attache à avoir un discours constructif. Mais surtout, il se positionne comme un homme qui propose des projets, en présentant pas moins de 22 aux Ljubljanais. ...

De même, Z.Jankovic, né en Serbie, a toujours expliqué qu’il n’avait pas de nationalité (son père est Serbe, sa mère Slovène) et qu’il est athée. Or, il est difficile d’être populaire dans les campagnes slovènes sans mettre en avant ses origines slovènes et son appartenance à l’Eglise catholique. F.Arhar, son rival, a d’ailleurs fait remarquer à la fin de la campagne qu’il y en avait un parmi les candidats qui n’était pas catholique!

Laurent Hassid, 15.1.2007, regard-est.com

.

Kot je znano, je Gratel v sredo na Upravno sodišče v Ljubljani vložil upravno tožbo s predlogom za odlog izvršitve odločbe MOL, s katero je župan Zoran Janković v ponedeljek razveljavil soglasja občine k izvedbi del pri gradnji optičnega telekomunikacijskega omrežja do leta 2009.  

Mestna občina Ljubljana (MOL) je s podjetjem Gratel leta 2005 podpisala služnostno pogodbo o gradnji optičnega telekomunikacijskega omrežja v Šiški, lani pa še pogodbo za področje Bežigrada, Most in Viča. V javnosti so se pojavili očitki, da je občina služnostno pravico Gratelu oddala prepoceni in da naj bi Gratel kršil določila pogodbe.

Simšičeva je 20. oktobra podpisala anekse k pogodbi z Gratelom, ki omogočajo dela povsod v Ljubljani. Dejstvo, da na Magistratu ne najdejo omenjenih dokumentov, ki jih je tajnica na zahtevo županje na dan volitev 22. oktobra vnesla v računalniški sistem, Simšičeve ne preseneča, saj so se dokumenti tudi že prej izgubljali.  

Tiskovni predstavnik SD Sebastjan Jeretič je povedal, da je Gratel stranki kot prispevek za izvedbo kongresa maja lani nakazal 850.000 tolarjev. “Mi smo le eden najmočnejših političnih krogov v tem trenutku. Veseli nas, da javnost v nas prepozna alternativo koaliciji Janeza Janše in da v nas vlaga to zaupanje,” je dejal Jeretič in dodal, da so prepričani, da te domnevne afere tega ne bodo spremenile.

Na vprašanje, ali ni Gratel sredstev nakazal stranki, ker je Simšičeva kot ljubljanska županja z Gratelom podpisala služnostno pogodbo, je Jeretič odgovoril, da “že samo dejstvo, da gre za nek drobiž, kaže, da takih velikih poslov, če bi bili umazani, ne bi plačevali s takim drobižem”. To so bila po Jeretičevih besedah edina sredstva, ki jih je Gratel nakazal SD.

STA/B.M., 8.3.2007, 24ur.com

.

Medtem ko je Gratel za služnost pri gradnji optičnega omrežja v Ljubljani Mestni občini Ljubljana (MOL) doslej nakazal že 1,1 milijona evrov, Telekomu Slovenije za gradnjo optičnega omrežja ne bo treba plačati ničesar.  

Na Telekomu so namreč prepričani, da jim nadomestila ni treba plačati, saj “pri nadgradnji ljubljanskega omrežja z optiko uporabljamo obstoječo, že zgrajeno kabelsko kanalizacijo, tako da novih soglasij in služnosti ne potrebujemo”, pojasnjuje Boris Ziherl iz Telekoma Slovenije.  

Koliko je skupna vrednost plačil, ki bi jih Telekom moral plačati občini za uporabo javnih površin, ni znano, poznavalci jih ocenjujejo na dobra dva milijona evrov. Naši viri opozarjajo, da je to približno enak znesek, kot ga je Telekom nedavno nakazal obubožanemu košarkarskemu klubu Union Olimpija in da bi lahko bil v ozadju dogovor, o čemer smo v Dnevniku že poročali 1. februarja.

Denis Oštir, 14.3.2007, Dnevnik

.

- Menda se na desnici bojijo, da bi vi na koncu prevzeli stranko Zares. Se je že kdo z vami pogovarjal o tem?

Z.J.: Lahko rečem, da me Zares ne zanima. Ne vem, zakaj bi se zdaj s komerkoli pogovarjal. Saj se sploh še ne ve, kaj se na levici dogaja. Časa je še veliko, menim pa, da bo za prihodnji razvoj levice, društva in poslanske skupine Zares ključno, kako se bo odločil Borut Pahor.  

- V Ljubljani je več kot 60 odstotkov ulic v lasti zasebnikov. Kako boste, če sploh, rešili ta problem?

Z.J.: Prvi zasebniki (gospod Pišljar) že neodplačno vračajo tisto, kar so predhodniki dopustili, da se je olastninilo. Zelenice, kolesarske steze, pločniki. Menim, da bomo počasi rešili vsa ta vprašanja.

Miha Štamcar, 25.4.2007, Mladina

.

Electa inženiring, ki jo vodi Damijan Janković, sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je včeraj objavila namero za prevzem NFD Holdinga, ki ga vodi Zoran Boškovič.  

Ker imata Finetol in Maksima Invest uradno v lasti skoraj 40-odstotni delež NFD Holdinga, so v finančnih in gospodarskih krogih včeraj precej ugibali, kaj se skriva za odločitvijo Electe inženiringa. “Namero za prevzem NFD Holdinga smo objavili zaradi njegovega naložbenega portfelja, vključno z naložbo v Savi. O načinu financiranja prevzema, ponudbeni ceni ter načrtih z NFD Holdingom pa v tem trenutku ne želim govoriti,” je za Dnevnik skopo pojasnil Damijan Janković.

Vesna Vuković, Matjaž Polanič, 9.8.2007, Dnevnik

.

Ključna točka spremembe te pogodbe, ki je bila podpisana, urbanistična pogodba med mestom in pa med investitorjem je ravno v tem delu. Mi smo zahtevali, da se pri tej gradnji omogoči poglobitev železnice. Osebno menim in tudi cela ekipa, da je poglobitev železnice za Ljubljano nujna. Z vlado je tudi v tem času, ko so imeli te dogovore, eden od sklepov, da se gre v poglobitev železnice. Mi smo zapisali ta sklep, ni še podpisana celotna pogodba. Ne vem, če bo kdaj podpisana, odvisno od predsednika vlade. Vendar vlada je šla v analitiko, v presojo poglobitve železnice. Mi smo pa tako pripravili celotno zadevo, da Madžari lahko gradijo to svojo Moniko, da jih ne zadržujemo v gradnji. Ampak, da obenem to omogoča kasnejšo poglobitev železnice. Jaz osebno menim, da Ljubljana mora dobiti poglobitev železnice. Vendar to ni projekt Ljubljane, to je projekt celotne države kajti to je del petega in desetega koridorja.  

Ljubljana glavno mesto, evropsko mesto, tretjina površine je brez kanalizacije. Če se zgodi kaj na Rakovi jelši, ko sem jim jaz povedal, da bomo rušili, do danes imamo zbranih 300 podpisov, ki zagotavljajo, da bodo legalizirali. Če se tam kaj zgodi bomo vsi v fekalijah, saj sploh ni važno s katerega konca ali iz katere stranke je kdo. 40 % vode zgubimo, ker so cevi stare. Da ne rečem, da so že ene iz 19. stoletja. En kup naselij je brez pločnikov, brez kolesarskih stez, da ne govorim kaj se dogaja s to prometno infrastrukturo. Če pogledate, Ljubljana ni dobila nobene nove ceste zadnjih 30 let.  

Ne, bomo kar razčistili, je to zelo enostavno. Vsi, ki prihajajo v Ljubljano investirat, prihajajo zato, ker želijo nek zaslužek. In to je opravičeno, naj profit pričakujejo, Ljubljana je tržno najbolj zanimiva. Po drugi strani vsak od njih lahko dela projekt pod enim pogojem, če strokovno opraviči. Ko se vse to dogovorimo, potem je pa moja stvar, da v principu vprašam, vi ki ste prišli v Ljubljano tu vidite svojo priložnost, v to okolje morate nekaj vlagat. Sam sem bil v funkciji donatorja, sponzorja v prejšnji svoji službi kjer smo dajali mnogo teh donacij.  

Pogodba, ki je to zemljišče brezplačno prineslo v rast tega podjetja je bila podpisana 23. oktobra 2006, dan po izgubljenih volitvah. Na kar se jaz poklical tega direktorja in smo na koncu zadevo tako uredili, da smo dobili nazaj kot odškodnino 1 mio 700 evrov. Na podlagi tega sem tudi poklical gospo Simšičevo. Povedal sem ji, da sprašujem zakaj je to naredila, če ima kakšen razlog. Rekla je, da pač tega ne ve, se ne spomni. Jaz sem dal preveriti v naši pravni službi, odvetniški pisarni ali so elementi za ovadbo. Oz. če ne naredimo ovadbe ali bodo rekli, da sem to jaz omogočil, da se to prikrije. In ker je bil nasvet, da se ovadba odda in sem jo oddal. S tem sem jaz ta proces zaključil. Odškodninske tožbe, pa ni zato, ker smo denar z dobrim pogajanjem že dobili nazaj.  

Delova nagrada za osebnost dela v politiki. Tisto je bilo zame, bi rekel čustveno zelo čudno. Prvič je to veliko priznanje, da dobiš neko nagrado pred res znanimi politiki, ki so bili tam prisotni. In drugič, da mi to priznanje da direktor Dela gospod Slivnik, ki 10 let ni našel lepe besede o meni v pisanju. Potem mi je pa pač moral čestitati. Jaz sem takrat komentiral, da je v Sloveniji očitno še čas za demokracijo, če jaz dobim v Delu Delovo nagrado za politika leta. Nisem politik vendar so mi ljudje tu uvrstili in jaz to sprejemam, spoštujem. Očitno so pač ocenjevali, da sem tisti človek, ki imam določeno kredibilnost.

Janković v pogovoru z Ladom Ambrožičem, 2.9.2007, TVSLO

.

- Predstavniki države, denimo tedanja sekretarka Andrijana Starina Kosem, so trdili, da Mercatorju grozita diskonta Hofer in Lidl in da ima težave s širitvijo na južne trge, zaradi česar naj bi morali novi lastniki vložiti veliko truda v poslovanje.

Z.J.: Te besede Andrijane Starine Kosem so besede nepoznavalca in politikanta. Z mano kot s predsednikom uprave ni nikoli govorila, da bi ji razložil razvojno vizijo Mercatorja, želela je zgolj zaščititi netransparentno prodajo. Zanimivo je, da ne Tomaž Toplak iz Kapitalske družbe (Kad) in ne Marko Pogačnik iz Slovenske odškodninske družbe (Sod) nista upala ali znala pojasniti, zakaj sta to naredila. Sedaj, po dveh letih, bi rekel, da je bila to neumnost. Mercator ni s tem dobil nobenega dodatnega impulza za razvoj na jugu, kajti program je tak, kot je bil prej. Ne vem, v čem je razlika.  

- Bavčar je Mercator kupil z zastavo delnic. Ali niste vi z menedžerskim odkupom naredili enako?

Z.J.: Ne, ko sem kupoval delnice, smo imeli drugačno pravilo, saj sem zanje zastavil delnice in še svojo hišo. In tudi ko smo delali program za odkup delnic, po katerem bi dosegli največ 25-odstotno udeležbo, smo imeli pravilo, da vsak prispeva polovico svojega denarja, polovico pa dobi kredita na zastavljene delnice.

Borut Mekina, 26.9.2007, Mladina

.

V ljubljanski Mestni hiši so predstavili preoblikovano rešitev projekta nizozemskega arhitekta Neutelingsa, ki je leta 2004 zmagal na natečaju za prenovo Kolizeja. Če bo sprejet ustrezen urbanistični akt do sredine leta 2008, bi se gradnja lahko zaključila do leta 2012.  

Idejno zasnovo stavbnega kompleksa z novo koncertno in operno dvorano si je mogoče ogledati v preddverju Mestne hiše. Razstavo je odprl ljubljanski župan Zoran Janković. Ob tem je dejal, da bo mestni svet moral umakniti odlok o razglasitvi Kolizeja za arhitekturni spomenik lokalnega pomena, če hočejo graditi. O tem, ali bo mestna občina Ljubljana prispevala del sredstev za dvorano, pa je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti.

STA, 24.10.2007, Dnevnik

.

Današnjega sestanka o prihodnosti Botaničnega vrta Ljubljana, ki je že vsaj 12 let v finančnih težavah, naj bi se udeležili ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar, minister za kulturo Vasko Simoniti, ljubljanski župan Zoran Janković in rektorica Univerze v Ljubljani (UL) Andreja Kocijančič. Sicer je bil sestanek sklican na pobudo vlade. Jankovič je povedal, da se mu sestanek ne zdi potreben, ker se ga kljub temu, da je bil sklican na pobudo vlade, Simoniti in Kucler Dolinarjeva nista udeležila. Udeležil pa se ga je višji svetovalec v kabinetu predsednika vlade Anton Rous. “Rous je govoril na svoj poseben način, jaz pa tega nisem pripravljen poslušati,“ je povedal Janković.  

Ministrica za visoko šolstvo (MVZT) pa je le našla čas in kasneje obiskala botanični vrt ter se sestala z Bavconom. Kot so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, je ministrica Bavconu zagotovila, da se MVZT zaveda vrednosti in pomena Botaničnega vrta Ljubljana, vendar da so pristojnosti razmejene. Ob tem je dejala, da MVZT izpolnjuje svoje obveznosti do vrta in da je v letošnjem proračunu za investicijo zagotovljenih 549.920 evrov, v letu 2009 pa 313. 480 evrov, kar skupno znaša 863.400 evrov. Ministrica je še povedala, da se bodo vsi, ki so zadolženi za botanični vrt, morali še sestati in se dogovoriti o ureditvi problema financiranja.

P.J./STA, 3.7.2008, 24ur.com

.

Ljubljanski župan Janković in obrambni minister Erjavec sta podpisala aneks k menjalni pogodbi o prenosu lastništva iz leta 1994, s katerim je Mors na MOL brezplačno preneslo zemljišča ob Metelkovi.

“Upam, da boste lahko s tem dogovorom, ko boste postali tudi formalni zemljiškoknjižni lastnik, uresničili vse vaše načrte,” je dejal Erjavec in dodal, da ima mesto Ljubljana zdaj župana, ki je ambiciozen, ki ima projekte in ideje. “Mislim, da je prav, da tudi s strani države, ministrstva za obrambo, podpremo te projekte in te ideje,” je poudaril.

STA, 2.9.2008, Delo

.

Mestna občina Ljubljana (MOL) je v sredo prek odvetniške pisarne Colja & Rojs vložila tožbo za razdrtje dvajsetletne koncesijske pogodbe z Javno razsvetljavo. Tožbo na občini utemeljujejo na spremembi lastništva Javne razsvetljave; MOL ima v podjetju 43,7-odstotni delež, 51,15-odstotni delež pa je v lasti podjetja Enluks.

Prejšnja sestava lastništva Javne razsvetljave, MOL in zaposleni, je bila idealna za zaščito javnega interesa. Zdaj pa se je lastništvo preveč nagnilo na stran tistega, ki si želi zgolj dobiček, je dejal ljubljanski župan Zoran Janković.

agencije, tsl, 12.9.2008, Dnevnik

  • Share/Bookmark