O ovadbah in sodbah

10.10.2012

.

Spletna izpostava medijske (priznane) hčere državnega telekombinata danes spodbudno poroča:

To je dobro. Korenjaška policija dela. Kriminalisti se trudijo očistiti nesnago iz zanemarjene družbe. Hudobneže čaka pravična kazen. Mar res?

Pred leti je odjeknila zgodba o delavcih nekega kočevskega s.p., ki jih je doletela tako kruta usoda, kot bi jo prepisali iz Steinbeckovega romana. Dolge mesece brez plač, brez zavarovanja, brez toplega prebivališča, ob silno oklevajočem ukrepanju države, policije in sindikatov.

Saj naj bi bile opravljene policijske, davčne in inšpekcijske preiskave, podane ovadbe, malo je zaregljala tudi politika. Nekaj o tem je bilo objavljeno tudi na siol.net. (tukaj in tukaj). Potem pa se je medijski pomp polegel in ob neskončnih stečajih gradbenih podjetij so se za delavce zanimali skoraj izključno, kadar so šli na kakšen stavkovni pohod.

Nekaj let po tem o krivdi Perkovića s.p. za črno usodo delavcev na toplem in suhem razpredajo toga gospoda v mračnih togah in si menda niso enotni. O tem so nedavno poročali v nekaterih občilih. Da je Perković le malo kriv in bistveno bolj nedolžen, je bila pred dvema tednoma očitno zgodba le za Delo in Slovenske novice, za telekombinat in druge pa ne. (če komu zaradi površnosti delam krivico, se bom rade volje opravičil).

Ker če bi bila ta zgodba primerna tudi za telekombinat, bi morda današnjo policijsko hvalo o številu vloženih ovadb proti osebi X vzeli z nekaj rezerve. In morda namesto iskanja neuradnih virov imena obtoženca raje povprašali in pobrskali za epilogi podobnih kriminalistično-pravosodnih akcij iz številnih krutih zgodb, poleg Prenove še Vegrada, drugih gradbincev, Steklarske nove… Vsaj toliko, kot sta to na koncu članka naredila Jure Predanič in Iva Ropac v Delu:

Primer Steklarske nove brez sodnega epiloga

Med bolj odmevnimi tovrstnimi primeri je bila zgodba o Steklarski novi, d. o. o. Več kot 200 delavcev je ob stečaju podjetja maja 2009 ugotovilo, da jim delodajalec več let ni plačeval socialnih prispevkov.

Zoper odgovorne v družbi so vložili kazenske ovadbe, a je celjsko okrožno tožilstvo vse zavrglo, in to trikrat z obrazložitvijo, da ni podlage za kazenski pregon zaradi pomanjkanja naklepa oziroma da ni dovolj utemeljenega suma, da sta nekdanja direktorja zagrešila kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev.

Delavcem, ki so prevzeli pregon, je na okrajnem sodišču sicer uspelo izpeljati posamezna preiskovalna dejanja, a zadeva vendarle ni dobila sodnega epiloga, saj se delavci niso odločili za vložitev obtožnega predloga predvsem zaradi finančnega bremena.

Igra slepega prepisovanja policijskih poročil, ob katerih v članke vedno pricurlja še kaj pomenljivo neuradnega, me sploh ne zabava. Za vsaj osnoven občutek pravičnosti bo treba veliko več.

.

P. S.: Popoldan je Siol objavil obširnejši članek o poslovni poti Mateja Raščana. Pohvalno.

  • Share/Bookmark