Surovine, sestavine in drugo

16.10.2012

.

Bomo odslej na kozarcih z majonezo (kraft = sila, moč), škatlah z industrijsko napol pripravljeno hrano (miracoli = čudeži) in skutnimi namazi ter plastenkami s ketchupom lahko prebrali novo opozorilo?

Lahko vsebuje sledove oreščkov, natrijevega luga in dušikove kisline.

Za nič manj kot 14.000 litri luga in 10.000 litri kisline (v navedenih ali pa ravno obratnih količinah – pri pedantnih Nemcih se nikdar ne ve) menda že ostanejo kakšni sledovi. Namigujem seveda na včerajšnjo kemično nesrečo v tovarni živil v Nemčiji.

Če bi bil novopečen v.d. urednika velikega domačega časopisa, bi takoj dal poiskati kakšnega upokojenega živilskega tehnologa tako rekoč pokojne Kolinske. Morda bi lahko povedal (ali povedala, seveda) kaj zanimivega o načinih zagotavljanja nujne higiene v takšnih obratih.

vir

  • Share/Bookmark

Za 20 % DDV – 5.

11.10.2012

.

Ob pomanjkanju novokomponiranega TV programa je vedno bolj majerjevska medijska podružnica državnega telekombinata včeraj priobčila ta biser žurnalizma:

Seveda je podpisani telekombinatorik V. N. po hišni razvadi pozabil omeniti, da prepisuje stvari iz članka Maše Jesenšek, ki je bil dan prej objavljen v Delu. Seveda tudi ni nikjer navedena povezava na izviren članek. Le zakaj?

Zato, draga moja bralka, ker je tisto nad začetnicama V. N. blago rečeno zmazek funkcionalno nepismenega človeka, strogo gledano pa gre za nizkoten konstrukt.

Telekombinatorik je objavil trditvi

“Gospa za osemdeset tisočakov za mestni časopis”

in

“… s katero je občina sklenila dve avtorski pogodbi v vrednosti skoraj 40 tisoč evrov …”

Vendar v izvirnem članku piše:

“… s katero je občina sklenila dve avtorski pogodbi v SKUPNI vrednosti skoraj 40.000 evrov …”

!

Kolikšna je dodana vrednost takšnega telekombinatskega pisunstva in kolikšen davek na dodano vrednost bi bil pravičen?

Morda bi gospod minister (tudi za medije) dr. Žiga Turk lahko podal filozofsko pojasnilo, na katerih s strani levice tako grdo zanemarjanih desničarskih/katoliških/evropskih/domoljubnih/narodnobuditeljskih moralnih vrednotah temelji tako uravnoteženo pisunstvo.

  • Share/Bookmark

O ovadbah in sodbah

10.10.2012

.

Spletna izpostava medijske (priznane) hčere državnega telekombinata danes spodbudno poroča:

To je dobro. Korenjaška policija dela. Kriminalisti se trudijo očistiti nesnago iz zanemarjene družbe. Hudobneže čaka pravična kazen. Mar res?

Pred leti je odjeknila zgodba o delavcih nekega kočevskega s.p., ki jih je doletela tako kruta usoda, kot bi jo prepisali iz Steinbeckovega romana. Dolge mesece brez plač, brez zavarovanja, brez toplega prebivališča, ob silno oklevajočem ukrepanju države, policije in sindikatov.

Saj naj bi bile opravljene policijske, davčne in inšpekcijske preiskave, podane ovadbe, malo je zaregljala tudi politika. Nekaj o tem je bilo objavljeno tudi na siol.net. (tukaj in tukaj). Potem pa se je medijski pomp polegel in ob neskončnih stečajih gradbenih podjetij so se za delavce zanimali skoraj izključno, kadar so šli na kakšen stavkovni pohod.

Nekaj let po tem o krivdi Perkovića s.p. za črno usodo delavcev na toplem in suhem razpredajo toga gospoda v mračnih togah in si menda niso enotni. O tem so nedavno poročali v nekaterih občilih. Da je Perković le malo kriv in bistveno bolj nedolžen, je bila pred dvema tednoma očitno zgodba le za Delo in Slovenske novice, za telekombinat in druge pa ne. (če komu zaradi površnosti delam krivico, se bom rade volje opravičil).

Ker če bi bila ta zgodba primerna tudi za telekombinat, bi morda današnjo policijsko hvalo o številu vloženih ovadb proti osebi X vzeli z nekaj rezerve. In morda namesto iskanja neuradnih virov imena obtoženca raje povprašali in pobrskali za epilogi podobnih kriminalistično-pravosodnih akcij iz številnih krutih zgodb, poleg Prenove še Vegrada, drugih gradbincev, Steklarske nove… Vsaj toliko, kot sta to na koncu članka naredila Jure Predanič in Iva Ropac v Delu:

Primer Steklarske nove brez sodnega epiloga

Med bolj odmevnimi tovrstnimi primeri je bila zgodba o Steklarski novi, d. o. o. Več kot 200 delavcev je ob stečaju podjetja maja 2009 ugotovilo, da jim delodajalec več let ni plačeval socialnih prispevkov.

Zoper odgovorne v družbi so vložili kazenske ovadbe, a je celjsko okrožno tožilstvo vse zavrglo, in to trikrat z obrazložitvijo, da ni podlage za kazenski pregon zaradi pomanjkanja naklepa oziroma da ni dovolj utemeljenega suma, da sta nekdanja direktorja zagrešila kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev.

Delavcem, ki so prevzeli pregon, je na okrajnem sodišču sicer uspelo izpeljati posamezna preiskovalna dejanja, a zadeva vendarle ni dobila sodnega epiloga, saj se delavci niso odločili za vložitev obtožnega predloga predvsem zaradi finančnega bremena.

Igra slepega prepisovanja policijskih poročil, ob katerih v članke vedno pricurlja še kaj pomenljivo neuradnega, me sploh ne zabava. Za vsaj osnoven občutek pravičnosti bo treba veliko več.

.

P. S.: Popoldan je Siol objavil obširnejši članek o poslovni poti Mateja Raščana. Pohvalno.

  • Share/Bookmark

Za 20 % DDV – 4.

6.10.2012

.

Prebral sem, da je Jože P. Damijan dvig stopnje DDV za časopise ogorčeno označil kot talibansko dejanje (izvirno Damijanovo besedilo je tukaj). Ne glede na moje provokativne zapise pod naslovom “Za 20% DDV” se z njim povsem strinjam. Malo dvoumno je sicer, da so to objavili v brezplačniku, za katerega se sprašujem, kako je obdavčen z DDV, če je brezplačen. ;-)

Po drugi strani sem prepričan, da imamo pretežno talibanske medije. Na to poskušam opozarjati občasno in po svojih skromnih močeh. Talibanska obravnava talibanskih medijev je torej nekako razumljiva, če že ne racionalna ali celo upravičena.

Za začetek naj telebanom pojasnim, da kratica DDV pomeni davek na dodano vrednost. Pri časopisih in revijah naj bi glavni del dodane vrednosti predstavljala njihova tehtna vsebina in ne mehanska obdelava papirja (potisk, rezanje, spenjanje, razvažanje). Pojem tehtna vsebina razumem kot nekaj, kar ni brezumno prepisano iz sporočila za javnost ali agencijske vesti, kar ni površen povzetek tiskovne konference ali objave v drugem občilu, kar ni raziskano in razkrito zgolj po nareku tretje osebe s prikritimi posebnimi interesi.

No, tako tehtne vsebine oziroma dodane vrednosti je po mojem v časopisih bolj malo. Kolikšna je dodana vrednost časopisov po mnenju kupcev, jasno kažejo podatki o nenehno padajočih nakladah. Gospodarska logika sicer narekuje, da moraš pri manjšem številu prodanih izdelkov povečati dodano vrednost, da nekako zvoziš tudi na daljši rok, a tega v naših ČGP očitno niso slišali. Ali pa imajo v rokah trdne argumente o nasprotnem. Za vsako teorijo je z malo truda moč najti preroka.

Izhajam torej iz neljube teze, da je dodana vrednost v časopisih majhna, njihova prodaja pa upada. Obenem potrebe države, ki se še vsaj pretvarja, da želi biti socialna, rastejo. Kot davkoplačevalec menim, da je v takem položaju v prid razvoja dobro bolj obdavčiti dejavnosti  z majhno dodano vrednostjo.

Na primer časopise, ki za povečanje dodane vrednosti ne potrebujejo težkih naložb, ampak le nekaj več truda, poguma, integritete in strokovnosti ter nekaj manj klientelizma in oportunizma. Torej bi šlo za spodbujevalno obdavčitev. Dokler bodo časnikarji svoje strani urejali in polnili, kot da jim je za bralce in kupce vseeno, naj imajo, kar so si izbrali.

Po drugi strani bi se preudarna in demokratična oblast, ki nima želja po obvladovanju medijev, morala vedno znova vprašati; Koliko je 20 odstotkov od nič (dodane vrednosti)? Nič. Koliko je 20 odstotkov od malo? Zelo malo. Koliko je 8,5 odstotka od veliko? Kar precej.

Če bi bilo tako, bi srečno živeli do konca svojih dni.

A žal ni tako.

.

prihodnjič dalje

  • Share/Bookmark

Za 20 % DDV – 3.

5.10.2012

.

Objavljeno v Delu:

Nokia Slovenije nima več na zemljevidu

Nedelja, 27. novembra 2011 (delo.si)

Med tistimi, ki so doslej vsaj po nekaterih merilih sodili v zgornjo kategorijo, je bila finska Nokia. Njeni mobilniki s slovenskimi izbirniki so k nam prihajali z majhno zamudo ali sploh brez nje – pritoževanje čez servisne storitve bomo tokrat zanemarili –, delovala je večina storitev (čeprav ne vse, denimo glasbena), dogajale so se različne promocije. Vendar se je v zadnjih mesecih odnos tega podjetja do Slovenije občutno poslabšal.

Konec oktobra je korporacija pripravila redni letni dogodek Nokia world, ki so ga razglasili za rekordnega po številu navzočih novinarjev, analitikov in predstavnikov operaterjev. Kljub temu se podjetju ni zdelo vredno v London povabiti niti enega novinarja iz Slovenije. Zelo očitno Nokia Slovenije ne uvršča več med tiste trge, ki jim je vredno namenjati vsaj osnovno pozornost.

Ne vem, koliko slovenskih novinarjev je bilo kdaj povabljenih na redni letni dogodek podjetja Apple. Najbrž veliko, ker je pojav vsakega novega iZdelka pri nas tradicionalno pospremljen z obilno medijsko pozornostjo.

Mogoče bi bilo pa dobro, če bi novinarji manj potovali na korporacijske dogodke na račun korporacij in se bolj posvetili skrbem kupcev in razmeram na svojem trgu.

  • Share/Bookmark

Za 20 % DDV – 2.

4.10.2012

.

Objavljeno na prvi strani tiskane izdaje Dela v sredo, 3. oktobra 2012:

Kardinal Franc Rode ni oče Petra S.

Analiza DNK, ki jo je opravil münchenski inštitut za sodno medicino, je pokazala, da kardinal Franc Rode ni oče Petra S. S tem se je nekako razpletla zgodba o Petrovem iskanju očeta, ki smo jo v Delu prvi objavili konec avgusta. Peter pa še vedno ne ve, kdo je njegov oče.

Objavljeno na zadnji strani tiskane izdaje Dela v sredo, 3. oktobra 2012:

Zadnji dober časopisni založnik

Medijski mogotci večinoma nimajo dobrega slovesa. Podpihujejo vojne, dvigajo naklade s populističnimi vsebinami in se povezujejo s politiki, ki lahko koristijo njihovim poslovnim interesom. Za redko častno izjemo je veljal dolgoletni izdajatelj ameriškega New York Timesa (NYT) Arthur Sulzberger, ki je umrl v nedeljo v 86. letu starosti.

Nauk: več je vredna zadnja kot prva stran časopisa, kar velja tudi za Sobotno prilogo Dela, ki je imela v soboto, 22. septembra 2012 na zadnji strani tole pisanje Lenarta J. Kučića:

Koliko ljudi je prišlo na Franza Ferdinanda?

Samoumevnost njegovega odgovora – da je Rusbridger postal odgovorni urednik, ker je pač tako sposoben – je bila zame nekaj čisto novega. Če sem se o nadrejenih pogovarjal s slovenskimi novinarskimi kolegi, nismo njihovih uredniških funkcij skoraj nikoli pripisovali novinarskim ali organizacijskim kvalitetam. Vedeli smo, da je nekatere posredno ali neposredno nastavila politika. Drugi so postali uredniki zaradi osebnih povezav, ponujenega denarja ali prepričanja, da so novi lastniki končno prepoznali njihove spregledane potenciale. Pripovedovali smo si anekdote z uredniških sestankov, ki so razkrivale njihovo nerazgledanost in nenačelnost, ter sočustvovali s tistimi, ki so jih zadušili birokratske naloge, prosjačenje za oglase in nabiranje poceni prispevkov zaradi nenehnega zniževanja honorarjev.

  • Share/Bookmark

Ljudstvo pozablja, spletni viri pomnijo – 4.

3.10.2012

.

Za spremembo ne bom dolgovezil. Brskal sem po spletu in napol po naključju napol namenoma izbrskal nekaj starejših člankov o dogajanjih v tej žalostni deželi. Deželi, ki ji vladajo navidezno sprte klike, ki pa so vedno bolj očitno “dva oka u jednoj glavi”. Ćorava oka, bi dodal kakšen bimbo.

Za nadaljevanje prelet spletno-dnevniških zapisov Jožeta P. Damijana. Ti pomenijo zanimivo komentirano kronologijo Slovenije, moje dežele, ki lahko komu temeljito zabeli branje svežih (bolj ali manj pristnih) vesti;

.

Če je bil BTC v letu 2000 nekakšna grda anomalija slovenske privatizacije zaradi sprevrženega in nelegitimnega načina menedžerskega odkupa, je prevzem Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško s pomočjo Soda in asistiranju direktorja UVK Andreja Plahutnika ter notranja »konsolidacija lastništva« v Laškem prek fiktivnih podjetij v poštnih predalčkih pripeljala tajkunizacijo v Sloveniji skozi velika vrata. Sedanji predsednik vlade pa bo bodisi samo z dopuščanjem bodisi pa z aktivnim vodenjem procesov privatizacije v korist izbranih novih lastnikov šel v zgodovino Slovenije kot boter tajkunizacije v Sloveniji. Pod nobenim drugim predsednikom vlade ni bilo toliko in tako očitnih perverznih privatizacijskih malverzacij.  

Oligarhi in botri se bodo sončili nekje na bolj prestižnih lokacijah, ceno za monopole in oškodovanja našega premoženja pa bomo še desetletja plačevali mi kot potrošniki in davkoplačevalci.

Jože P. Damijan, 18.9.2007, damijan.org

.

Odločitev Slovenske odškodninske družbe (Sod) in Kapitalske družbe (Kad), da sprejmeta povišano ponudbo Petrola za odkup njunih deležev v Istrabenzu kaže, da se bo zgodil nov primer Mercator. Vse kaže na to, da Sod in Kad spet slepo, nestrokovno in na škodo davkoplačevalcev prodajata svoja deleža z namenom izpolnitve navodila, ki sta ga dobila od aktualnih oblastnikov. Sicer si je težko predstavljati, zakaj sta tako na hitro sprejela Petrolovo ponudbo v višini 110 evrov za delnico Istrabenza, čeprav je ta Petrolova ponudba nižja od aktualne borzne cene Istrabenza.

Že če bi prodala oba deleža na borzi, bi iztržila več, kjer je današnja delnica Istrabenza končala trgovanje pri ceni blizu 114 evrov. Vendar pa bi morala oba državna sklada za prodajo njunih deležev v Istrabenzu opraviti javni razpis ter poskušati iztržiti ustrezno premijo nad aktualno borzno ceno delnic Istrabenza. Delnice Istrabenza so namreč nedavno že kotirale pri ceni 140 evrov, torej bi oba državna sklada brez velikih težav iztržila podobno ceno, s čimer bi dobila vsaj 25-30% premijo glede na sedanjo ceno.

Jože P. Damijan, 26.10.2007, damijan.org

.

Spomnimo se, pred dvema letoma je finančni minister Andrej Bajuk zavrl drugo fazo privatizacije NLB, ki je predvidevala, da strateški lastnik dobi do 49% lastništva, četrtino obdrži država, ostalih 26% pa prosto kotira na borzi.  

Takrat je minister Bajuk na veliko modroval o oblikovanju domačega finančnega stebra med NLB in Triglavom, ki mu ga seveda še vedno ni uspelo sestaviti.  

Zgodilo se je pa nekaj drugega. Virus ameriške finančne krize je počasi okužil ves svet, tako finančni kot realni. Mnoga slovenska podjetja oziroma – natančneje – njihove menedžerske ekipe so najele velike kredite za menedžerske prevzeme – po rekordno nizkih obrestnih merah, za kar so zastavile delnice kupljenih podjetij, ki so takrat kotirale po rekordno visokih cenah. Večino kreditov so seveda najele pri obeh domačih državnih bankah. Timing ne bi mogel biti slabši. In realne implikacije teh prevzemno – bančnih poslov ne bi mogle biti manj ugodne. Če se v naslednjih mesecih zalomi menedžerjem Mercatorja, Laškega, Istrabenza itd. in ne bodo več mogli servisirati povečanih anuitet za najete kredite iz izplačanih dividend, bodo pač banke prisiljene realizirati zastavno pravico na delnicah. Toda, ker je SBI od lanskega konca avgusta izgubil tretjino vrednosti in podobno tudi Istrabenz, Merkur in Pivovarna Laško, se bodo banke nenadoma znašle z nekaj milijardami evrov slabih kreditov. Skratka, če se zalomi menedžerskim prevzemnikom, bo to potegnilo za seboj tudi obe državni banki, NKBM in NLB.

Jože P. Damijan, 16.4.2008, damijan.org

.

Se še spomnite Janeza Janše kot opozicijskega poslanca, ko je leta 2004 v parlamentu mahal z WD 40 in podelitve posla tiskanja avtomobilskih nalepk nekemu novoustanovljenemu podjetju kot simboloma klientelizma Ropove vlade? Se še spomnite ponesrečenega nakupa nesrečnega vladnega Falcona kot simbola nezmernosti prejšnje vlade? Se spomnite imenovanja Marjana Kramarja na čelo NLB, Jožeta Leniča na čelo Triglava, Igorja Bavčarja na čelo Istrabenza, itd. kot simbolov političnih kadrovanj prejšnje vlade? Vse to in še mnogi drugi so bili znaki, da je prejšnja vlada izgubila moralni kompas, na čemer je sedanja največja vladna stranka SDS izgradila svoj sloves borca proti korupciji, klientelizmu in političnemu obvladovanju gospodarstva. Sedanja vladna koalicija je na premisah moralne prenove družbe dobila volitve.

Danes, štiri leta kasneje, situacija na teh področjih ne samo, da ni boljša, ampak se je celo nekajkratno poslabšala. Toliko političnih imenovanj strankarskih kadrov v tako kratkem obdobju vladanja Slovenija v novejši zgodovini še ni videla, dolžina tega komentarja je prekratka za naštevanje vseh imen. Celotna vladavina te vlade je zasnovana na prevzemanju političnih vzvodov v gospodarstvu in zamenjavi gospodarskih elit, navidezno umikanje iz gospodarstva pa na spornih političnih trgovanjih z deleži podjetij, provizijami in podkupninami.

Jože P. Damijan, 12.5.2008, damijan.org

.

Razkritja nečednih insiderskih menedžerskih prevzemov prek kaselc podjetij v tem tednu v Istrabenzu in Pivovarni Laško so za marsikoga šokantna in celo osebno boleča, toda ne glede na »presenečenje« dejansko postavljajo zgolj logično piko na i slovenske tranzicije. Marsikdo – ne samo med preprostimi ljudmi ampak celo med ustvarjalci sistema – je živel v veliki osebni utvari, ko je iskreno verjel, da bo Slovenija sposobna drugačne, manj »rusko-tajkunske« in »bolj pravične« preobrazbe.  

Problem Cerkve je, da je sama eden največjih tajkunov na Slovenskem (od denacionalizacijskih koristi do T2), ki se hkrati sama poslužuje mnogih spornih praks (denimo ponujanje pornografskih vsebin na njenem telekomunikacijskem omrežju T2). Očitno je, da se je Cerkev v notranji dilemi dobiček ali morala oziroma bogastvo na zemlji ali bogastvo v nebesih odločila za maksimiranje prve.  

Milan Kučan po drugi strani kot edini nekdanji predsednik države še vedno uživa veliko javno podporo. Toda prav on je bil tisti, ki je ustanovil Forum 21 kot organiziran lobi najvplivnejših menedžerjev proti tedanji Drnovškovi gospodarski liberalizaciji.

Jože P. Damijan, 17.5.2008, damijan.org

.

Primož Cirman v današnjem Dnevniku poroča, da obstaja resen sum, da je predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar z nakupom deleža v podjetju FB Investicije, ki ima prek Maksime Holding v lasti 24,95 odstotka Istrabenza, kršil slovensko prevzemno zakonodajo.  

Podobno včerajšnje Finance poročajo, da predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot zanesljivo zapira lastniški krog okrog Pivovarne Laško. Spomnimo, da je Boško Šrot s svojo soprogo prek njunega podjetja Atka-Prima že od avgusta 2006 stoodstotni lastnik družbe Kolonel, ta je 78-odstotni lastnik Centra naložb, ta 79.6-odstotni lastnik Infonda Holdinga, le-ta pa 63-odstotni lastnik Pivovarne Laško.

Kaj čaka ATVP?

Jože P. Damijan, 22.5.2008, damijan.org

.

Debata prejšnjega tedna na podlagi Vojkovega teksta o tem, ali Pahorjeva druščina in njegova opozicijska satelita (LDS in Zares) sploh želijo zmagati na volitvah, je pokazala, jasno, da imajo izjemno močno željo po tem. In da imajo svojo strategijo. Strategijo pozitivnega pristopa. Odmislimo preteklost, komu mar naša dejavna vloga v obdobju 12 let na 50 let podlage?! Odmislimo sedanjost, komu mar naše zasluge za vzpostavitev sistemskih vzvodov (v obdobju 12 let), ki jih je sedanja vlada tako učinkovito in brutalno zlorabila?! Mislimo jutri, mi delamo program (SD) za jutri. Za razvoj in večjo solidarnost, mi iščemo »neko novo dinamično ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo«.

Toda edini problem te strategije je, da Janša ne igra te igre. Ker ni njegova, ker v njej ne more zmagati. Igra pa igro, ki jo zna. Polarizacija, kulturni boj in skrajni redukcionizem:

Tajkuni so zlo te družbe

-> Boško Šrot in (če bo potrebno omeniti) Igor Bavčar sta tajkuna

-> Boško Šrot je bil še do nedavnega aktivni član SD, Igor Bavčar je še vedno član LDS

-> SD in LDS sta gojišče tajkunov, v SDS pa tajkune aktivno preganjamo, saj vidite.

Se bojim, da z igranjem na karto lastne brezmadežnosti opozicija tokrat ne bo naredila dobrega rezultata, ne v takšni bitki. Izvirni greh bo treba poiskati in obsoditi pri sebi, ne pri drugih. Najprej pri sebi, šele nato pri drugih. Toda te zmožnosti kritične samorefleksije jaz pri sedanji opoziciji ne vidim. Golobič je po svojem značaju težko sposoben za kaj takšnega, čeprav na splošno priznava, da je pri klientelizmu in korupciji zamočil celoten politični razred po letu 1991, Kresalovi ni jasno, v katerem filmu igra, Pahor – ki ima največ tovrstnega potenciala – pa ima drugačno strategijo. Zanimivo bo pogledati, na volilno nedeljo zvečer, kako se bodo izšle te različne strategije brezmadežnosti.

Jože P. Damijan, 27.5.2008, damijan.org

.

Se še spomnite lanske velike javne debate o menedžerskih prevzemih? Takrat smo predvsem ekonomisti na podlagi empiričnih študij za tujino dokazovali, da so nizki lastniški deleži menedžerjev v podjetjih, ki jih vodijo, za podjetja koristni, ko menedžerji prevzamejo kontrolne lastniške deleže, pa se to običajno pokaže v slabših dolgoročnih rezultatih podjetij. Glavni razlog je predvsem v tem, da morajo menedžerji za financiranje prevzema nujno izčrpavati denarni tok podjetja, zaradi česar ostane manj denarja za razvoj, za naložbe v nove tehnologije in nove izdelke, zaradi česar trpi dolgoročna konkurenčnost podjetja. Drugi razlog pa je v tem, da se menedžerji, ki postanejo lastniki podjetja, ne obnašajo kot lastniki in torej ne iščejo najbolj sposobnih vodstvenih kadrov, ki bi nenehno iskali najbolj učinkovite metode poslovanja (saj bi s tem ogrozili svojo vlogo kot menedžerjev) in na ta način ogrožajo stroškovno učinkovitost in dolgoročno konkurenčnost lastnih podjetij.  

No, v manj kot letu dni se je situacija povsem spremenila. Globalna svetovna finančna kriza je dobila zelo otipljive obrise tudi v Sloveniji. Nenadoma smo soočeni s krizo zaupanja v finančnem sektorju, izjemno nizko likvidnostjo ter rekordno visokimi medbančnimi obrestnimi merami. Posledica tega je, da mnoga slovenska podjetja ne morejo dobiti niti kratkoročnih kreditov za financiranje tekočega poslovanja in za zagotavljanje sredstev za plače zaposlenih. Za vsa podjetja pa so se stroški kreditiranja enormno povečali.  

Ta torek je stanovsko Združenje Manager objavilo dramatičen poziv, naj vlada oblikuje jamstveno shemo za obveznosti slovenskih bank iz naslova najetih posojil pri tujih finančnih institucijah.  

Menim, da gre v pozivu Združenja Manager v resnici bolj za cilj reševanja lastne kože menedžerjev, ki so sebe in svoja podjetja finančno izpostavili v menedžerskih prevzemih, kot pa za cilj povečanja likvidnosti v gospodarstvu.

Jože P. Damijan, 25.10.2008, damijan.org

.

V torek, 4. novembra 2008, na zgodovinski dan, ko je bil prvič v zgodovini ZDA izvoljen predsednik afro-ameriškega porekla, so v Laškem, mestecu ob Savinji v Sloveniji, poskrbeli za vrednostno povsem nasproten nov mejnik v slovenski zgodovini. V Pivovarni Laško je bila ob 13.30 uri sklicana tiskovna konferenca uprave Pivovarne Laško, na kateri je enočlanska uprava Laškega pod vodstvom Boška Šrota, ki hkrati sam prek verige lastniško povezanih podjetij nadzira dobrih 56% kapitala Skupine Pivovarna Laško, poskrbela za eno najbolj umazanih izsiljevanj v zgodovini Slovenije. Boško Šrot je sporočil svojo odločitev, da bo na javnem razpisu prodal delež, ki ga imata skupaj skupina Pivovarna Laško in Infond Holding v največjem slovenskem trgovcu Mercatorju. Ne, Mercatorja ne prodaja, ker bi se v Laškem v menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško preveč finančno izpostavili, ampak ker ima dovolj “nevestnega in politično motiviranega dela” varuha konkurence na trgu in “terorja” s strani nekega državnega uradnika. Tega varuha konkurence bodo v Laškem itak tožili za astronomski znesek zaradi povzročene poslovne škode. V pojasnilu je Boško Šrot še povedal, da v Laškem nikoli niso govorili o nacionalnem interesu, čeprav se ga ne sramujejo, se pa lahko zgodi, da bo na mednarodnem javnem razpisu za nakup deleža v največjem slovenskem podjetju Mercatorju najboljšo ponudbo dalo kakšno tuje podjetje.

Jože P. Damijan, 8.11.2008, damijan.org

  • Share/Bookmark

Za 20 % DDV – 1.

2.10.2012

.

Objavljeno v Demokraciji:

Nov medijski obračun: v tedniku 7D Janšo prikazali kot neandertalca

Četrtek, 27. september 2012

Seveda to še ni vse. Spodaj pod kolumno je objavljena tudi slika Janeza Janše, ki ga je nekdo s pomočjo foto-pripomočkov »opremil« kot neandertalca.

.

Objavljeno v Demokraciji:

Pregrešno draga leta Danila Türka

Sreda, 1. avgust 2012

.

Nikjer objavljeno:

Nov medijski obračun: v tedniku Demokracija Türka prikazali kot ženskarja in pijanca

Seveda to še ni vse. Zgoraj nad člankom je objavljena tudi slika Danila Türka, ki ga je nekdo s pomočjo foto-pripomočkov »opremil« kot potnika v razkošnem zasebnem letalu, ki iz kristalnih kozarcev popiva v družbi treh žensk in neprepoznavne leve (!) roke.

.

Lahko svoboda (samo)govora preglasi svobodo (samo)kritične misli?

  • Share/Bookmark

Ljudstvo pozablja, spletni viri pomnijo – 3.

1.10.2012

.

Za spremembo ne bom dolgovezil. Brskal sem po spletu in napol po naključju napol namenoma izbrskal nekaj starejših člankov o dogajanjih v tej žalostni deželi. Deželi, ki ji vladajo navidezno sprte klike, ki pa so vedno bolj očitno dva oka u jednoj glavi. Ćorava oka, bi dodal kakšen bimbo.

Za nadaljevanje nekaj paberkov o poslih ljubljanskega župana in relativnega zmagovalca minulih predčasnih volitev v državni zbor, ki lahko komu zabelijo branje svežih (bolj ali manj pristnih) vesti;

.

Lors de la campagne électorale pour obtenir le poste de maire, Z.Jankovic a appliqué certaines recettes de son succès dans le monde des entreprises. Il est toujours souriant, d’humeur égale, ne critique pas, n’attaque pas ses adversaires et s’attache à avoir un discours constructif. Mais surtout, il se positionne comme un homme qui propose des projets, en présentant pas moins de 22 aux Ljubljanais. ...

De même, Z.Jankovic, né en Serbie, a toujours expliqué qu’il n’avait pas de nationalité (son père est Serbe, sa mère Slovène) et qu’il est athée. Or, il est difficile d’être populaire dans les campagnes slovènes sans mettre en avant ses origines slovènes et son appartenance à l’Eglise catholique. F.Arhar, son rival, a d’ailleurs fait remarquer à la fin de la campagne qu’il y en avait un parmi les candidats qui n’était pas catholique!

Laurent Hassid, 15.1.2007, regard-est.com

.

Kot je znano, je Gratel v sredo na Upravno sodišče v Ljubljani vložil upravno tožbo s predlogom za odlog izvršitve odločbe MOL, s katero je župan Zoran Janković v ponedeljek razveljavil soglasja občine k izvedbi del pri gradnji optičnega telekomunikacijskega omrežja do leta 2009.  

Mestna občina Ljubljana (MOL) je s podjetjem Gratel leta 2005 podpisala služnostno pogodbo o gradnji optičnega telekomunikacijskega omrežja v Šiški, lani pa še pogodbo za področje Bežigrada, Most in Viča. V javnosti so se pojavili očitki, da je občina služnostno pravico Gratelu oddala prepoceni in da naj bi Gratel kršil določila pogodbe.

Simšičeva je 20. oktobra podpisala anekse k pogodbi z Gratelom, ki omogočajo dela povsod v Ljubljani. Dejstvo, da na Magistratu ne najdejo omenjenih dokumentov, ki jih je tajnica na zahtevo županje na dan volitev 22. oktobra vnesla v računalniški sistem, Simšičeve ne preseneča, saj so se dokumenti tudi že prej izgubljali.  

Tiskovni predstavnik SD Sebastjan Jeretič je povedal, da je Gratel stranki kot prispevek za izvedbo kongresa maja lani nakazal 850.000 tolarjev. “Mi smo le eden najmočnejših političnih krogov v tem trenutku. Veseli nas, da javnost v nas prepozna alternativo koaliciji Janeza Janše in da v nas vlaga to zaupanje,” je dejal Jeretič in dodal, da so prepričani, da te domnevne afere tega ne bodo spremenile.

Na vprašanje, ali ni Gratel sredstev nakazal stranki, ker je Simšičeva kot ljubljanska županja z Gratelom podpisala služnostno pogodbo, je Jeretič odgovoril, da “že samo dejstvo, da gre za nek drobiž, kaže, da takih velikih poslov, če bi bili umazani, ne bi plačevali s takim drobižem”. To so bila po Jeretičevih besedah edina sredstva, ki jih je Gratel nakazal SD.

STA/B.M., 8.3.2007, 24ur.com

.

Medtem ko je Gratel za služnost pri gradnji optičnega omrežja v Ljubljani Mestni občini Ljubljana (MOL) doslej nakazal že 1,1 milijona evrov, Telekomu Slovenije za gradnjo optičnega omrežja ne bo treba plačati ničesar.  

Na Telekomu so namreč prepričani, da jim nadomestila ni treba plačati, saj “pri nadgradnji ljubljanskega omrežja z optiko uporabljamo obstoječo, že zgrajeno kabelsko kanalizacijo, tako da novih soglasij in služnosti ne potrebujemo”, pojasnjuje Boris Ziherl iz Telekoma Slovenije.  

Koliko je skupna vrednost plačil, ki bi jih Telekom moral plačati občini za uporabo javnih površin, ni znano, poznavalci jih ocenjujejo na dobra dva milijona evrov. Naši viri opozarjajo, da je to približno enak znesek, kot ga je Telekom nedavno nakazal obubožanemu košarkarskemu klubu Union Olimpija in da bi lahko bil v ozadju dogovor, o čemer smo v Dnevniku že poročali 1. februarja.

Denis Oštir, 14.3.2007, Dnevnik

.

- Menda se na desnici bojijo, da bi vi na koncu prevzeli stranko Zares. Se je že kdo z vami pogovarjal o tem?

Z.J.: Lahko rečem, da me Zares ne zanima. Ne vem, zakaj bi se zdaj s komerkoli pogovarjal. Saj se sploh še ne ve, kaj se na levici dogaja. Časa je še veliko, menim pa, da bo za prihodnji razvoj levice, društva in poslanske skupine Zares ključno, kako se bo odločil Borut Pahor.  

- V Ljubljani je več kot 60 odstotkov ulic v lasti zasebnikov. Kako boste, če sploh, rešili ta problem?

Z.J.: Prvi zasebniki (gospod Pišljar) že neodplačno vračajo tisto, kar so predhodniki dopustili, da se je olastninilo. Zelenice, kolesarske steze, pločniki. Menim, da bomo počasi rešili vsa ta vprašanja.

Miha Štamcar, 25.4.2007, Mladina

.

Electa inženiring, ki jo vodi Damijan Janković, sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je včeraj objavila namero za prevzem NFD Holdinga, ki ga vodi Zoran Boškovič.  

Ker imata Finetol in Maksima Invest uradno v lasti skoraj 40-odstotni delež NFD Holdinga, so v finančnih in gospodarskih krogih včeraj precej ugibali, kaj se skriva za odločitvijo Electe inženiringa. “Namero za prevzem NFD Holdinga smo objavili zaradi njegovega naložbenega portfelja, vključno z naložbo v Savi. O načinu financiranja prevzema, ponudbeni ceni ter načrtih z NFD Holdingom pa v tem trenutku ne želim govoriti,” je za Dnevnik skopo pojasnil Damijan Janković.

Vesna Vuković, Matjaž Polanič, 9.8.2007, Dnevnik

.

Ključna točka spremembe te pogodbe, ki je bila podpisana, urbanistična pogodba med mestom in pa med investitorjem je ravno v tem delu. Mi smo zahtevali, da se pri tej gradnji omogoči poglobitev železnice. Osebno menim in tudi cela ekipa, da je poglobitev železnice za Ljubljano nujna. Z vlado je tudi v tem času, ko so imeli te dogovore, eden od sklepov, da se gre v poglobitev železnice. Mi smo zapisali ta sklep, ni še podpisana celotna pogodba. Ne vem, če bo kdaj podpisana, odvisno od predsednika vlade. Vendar vlada je šla v analitiko, v presojo poglobitve železnice. Mi smo pa tako pripravili celotno zadevo, da Madžari lahko gradijo to svojo Moniko, da jih ne zadržujemo v gradnji. Ampak, da obenem to omogoča kasnejšo poglobitev železnice. Jaz osebno menim, da Ljubljana mora dobiti poglobitev železnice. Vendar to ni projekt Ljubljane, to je projekt celotne države kajti to je del petega in desetega koridorja.  

Ljubljana glavno mesto, evropsko mesto, tretjina površine je brez kanalizacije. Če se zgodi kaj na Rakovi jelši, ko sem jim jaz povedal, da bomo rušili, do danes imamo zbranih 300 podpisov, ki zagotavljajo, da bodo legalizirali. Če se tam kaj zgodi bomo vsi v fekalijah, saj sploh ni važno s katerega konca ali iz katere stranke je kdo. 40 % vode zgubimo, ker so cevi stare. Da ne rečem, da so že ene iz 19. stoletja. En kup naselij je brez pločnikov, brez kolesarskih stez, da ne govorim kaj se dogaja s to prometno infrastrukturo. Če pogledate, Ljubljana ni dobila nobene nove ceste zadnjih 30 let.  

Ne, bomo kar razčistili, je to zelo enostavno. Vsi, ki prihajajo v Ljubljano investirat, prihajajo zato, ker želijo nek zaslužek. In to je opravičeno, naj profit pričakujejo, Ljubljana je tržno najbolj zanimiva. Po drugi strani vsak od njih lahko dela projekt pod enim pogojem, če strokovno opraviči. Ko se vse to dogovorimo, potem je pa moja stvar, da v principu vprašam, vi ki ste prišli v Ljubljano tu vidite svojo priložnost, v to okolje morate nekaj vlagat. Sam sem bil v funkciji donatorja, sponzorja v prejšnji svoji službi kjer smo dajali mnogo teh donacij.  

Pogodba, ki je to zemljišče brezplačno prineslo v rast tega podjetja je bila podpisana 23. oktobra 2006, dan po izgubljenih volitvah. Na kar se jaz poklical tega direktorja in smo na koncu zadevo tako uredili, da smo dobili nazaj kot odškodnino 1 mio 700 evrov. Na podlagi tega sem tudi poklical gospo Simšičevo. Povedal sem ji, da sprašujem zakaj je to naredila, če ima kakšen razlog. Rekla je, da pač tega ne ve, se ne spomni. Jaz sem dal preveriti v naši pravni službi, odvetniški pisarni ali so elementi za ovadbo. Oz. če ne naredimo ovadbe ali bodo rekli, da sem to jaz omogočil, da se to prikrije. In ker je bil nasvet, da se ovadba odda in sem jo oddal. S tem sem jaz ta proces zaključil. Odškodninske tožbe, pa ni zato, ker smo denar z dobrim pogajanjem že dobili nazaj.  

Delova nagrada za osebnost dela v politiki. Tisto je bilo zame, bi rekel čustveno zelo čudno. Prvič je to veliko priznanje, da dobiš neko nagrado pred res znanimi politiki, ki so bili tam prisotni. In drugič, da mi to priznanje da direktor Dela gospod Slivnik, ki 10 let ni našel lepe besede o meni v pisanju. Potem mi je pa pač moral čestitati. Jaz sem takrat komentiral, da je v Sloveniji očitno še čas za demokracijo, če jaz dobim v Delu Delovo nagrado za politika leta. Nisem politik vendar so mi ljudje tu uvrstili in jaz to sprejemam, spoštujem. Očitno so pač ocenjevali, da sem tisti človek, ki imam določeno kredibilnost.

Janković v pogovoru z Ladom Ambrožičem, 2.9.2007, TVSLO

.

- Predstavniki države, denimo tedanja sekretarka Andrijana Starina Kosem, so trdili, da Mercatorju grozita diskonta Hofer in Lidl in da ima težave s širitvijo na južne trge, zaradi česar naj bi morali novi lastniki vložiti veliko truda v poslovanje.

Z.J.: Te besede Andrijane Starine Kosem so besede nepoznavalca in politikanta. Z mano kot s predsednikom uprave ni nikoli govorila, da bi ji razložil razvojno vizijo Mercatorja, želela je zgolj zaščititi netransparentno prodajo. Zanimivo je, da ne Tomaž Toplak iz Kapitalske družbe (Kad) in ne Marko Pogačnik iz Slovenske odškodninske družbe (Sod) nista upala ali znala pojasniti, zakaj sta to naredila. Sedaj, po dveh letih, bi rekel, da je bila to neumnost. Mercator ni s tem dobil nobenega dodatnega impulza za razvoj na jugu, kajti program je tak, kot je bil prej. Ne vem, v čem je razlika.  

- Bavčar je Mercator kupil z zastavo delnic. Ali niste vi z menedžerskim odkupom naredili enako?

Z.J.: Ne, ko sem kupoval delnice, smo imeli drugačno pravilo, saj sem zanje zastavil delnice in še svojo hišo. In tudi ko smo delali program za odkup delnic, po katerem bi dosegli največ 25-odstotno udeležbo, smo imeli pravilo, da vsak prispeva polovico svojega denarja, polovico pa dobi kredita na zastavljene delnice.

Borut Mekina, 26.9.2007, Mladina

.

V ljubljanski Mestni hiši so predstavili preoblikovano rešitev projekta nizozemskega arhitekta Neutelingsa, ki je leta 2004 zmagal na natečaju za prenovo Kolizeja. Če bo sprejet ustrezen urbanistični akt do sredine leta 2008, bi se gradnja lahko zaključila do leta 2012.  

Idejno zasnovo stavbnega kompleksa z novo koncertno in operno dvorano si je mogoče ogledati v preddverju Mestne hiše. Razstavo je odprl ljubljanski župan Zoran Janković. Ob tem je dejal, da bo mestni svet moral umakniti odlok o razglasitvi Kolizeja za arhitekturni spomenik lokalnega pomena, če hočejo graditi. O tem, ali bo mestna občina Ljubljana prispevala del sredstev za dvorano, pa je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti.

STA, 24.10.2007, Dnevnik

.

Današnjega sestanka o prihodnosti Botaničnega vrta Ljubljana, ki je že vsaj 12 let v finančnih težavah, naj bi se udeležili ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar, minister za kulturo Vasko Simoniti, ljubljanski župan Zoran Janković in rektorica Univerze v Ljubljani (UL) Andreja Kocijančič. Sicer je bil sestanek sklican na pobudo vlade. Jankovič je povedal, da se mu sestanek ne zdi potreben, ker se ga kljub temu, da je bil sklican na pobudo vlade, Simoniti in Kucler Dolinarjeva nista udeležila. Udeležil pa se ga je višji svetovalec v kabinetu predsednika vlade Anton Rous. “Rous je govoril na svoj poseben način, jaz pa tega nisem pripravljen poslušati,“ je povedal Janković.  

Ministrica za visoko šolstvo (MVZT) pa je le našla čas in kasneje obiskala botanični vrt ter se sestala z Bavconom. Kot so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo, je ministrica Bavconu zagotovila, da se MVZT zaveda vrednosti in pomena Botaničnega vrta Ljubljana, vendar da so pristojnosti razmejene. Ob tem je dejala, da MVZT izpolnjuje svoje obveznosti do vrta in da je v letošnjem proračunu za investicijo zagotovljenih 549.920 evrov, v letu 2009 pa 313. 480 evrov, kar skupno znaša 863.400 evrov. Ministrica je še povedala, da se bodo vsi, ki so zadolženi za botanični vrt, morali še sestati in se dogovoriti o ureditvi problema financiranja.

P.J./STA, 3.7.2008, 24ur.com

.

Ljubljanski župan Janković in obrambni minister Erjavec sta podpisala aneks k menjalni pogodbi o prenosu lastništva iz leta 1994, s katerim je Mors na MOL brezplačno preneslo zemljišča ob Metelkovi.

“Upam, da boste lahko s tem dogovorom, ko boste postali tudi formalni zemljiškoknjižni lastnik, uresničili vse vaše načrte,” je dejal Erjavec in dodal, da ima mesto Ljubljana zdaj župana, ki je ambiciozen, ki ima projekte in ideje. “Mislim, da je prav, da tudi s strani države, ministrstva za obrambo, podpremo te projekte in te ideje,” je poudaril.

STA, 2.9.2008, Delo

.

Mestna občina Ljubljana (MOL) je v sredo prek odvetniške pisarne Colja & Rojs vložila tožbo za razdrtje dvajsetletne koncesijske pogodbe z Javno razsvetljavo. Tožbo na občini utemeljujejo na spremembi lastništva Javne razsvetljave; MOL ima v podjetju 43,7-odstotni delež, 51,15-odstotni delež pa je v lasti podjetja Enluks.

Prejšnja sestava lastništva Javne razsvetljave, MOL in zaposleni, je bila idealna za zaščito javnega interesa. Zdaj pa se je lastništvo preveč nagnilo na stran tistega, ki si želi zgolj dobiček, je dejal ljubljanski župan Zoran Janković.

agencije, tsl, 12.9.2008, Dnevnik

  • Share/Bookmark

Ljudstvo pozablja, spletni viri pomnijo – 2.

28.09.2012

.

Za spremembo ne bom dolgovezil. Brskal sem po spletu in napol po naključju napol namenoma izbrskal nekaj starejših člankov o dogajanjih v tej žalostni deželi. Deželi, ki ji vladajo navidezno sprte klike, ki pa so vedno bolj očitno dva oka u jednoj glavi. Ćorava oka, bi dodal kakšen bimbo.

Za nadaljevanje nekaj odstavkov o slovenskih prihvatiteljskih zgodbah, ki lahko komu zabelijo branje svežih (bolj ali manj pristnih) vesti;

.

Poročili računskega sodišča o pravilnosti in smotrnosti poslovanja državnih skladov, Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), pri prodaji Mercatorjevih delnic jeseni leta 2005 Istrabenzu in Pivovarni Laško imata neposredno precejšnjo dokumentarno in določeno vzgojno vrednost, druge morebitne koristi od njiju pa so precej skromne ali nikakršne. Zaradi ugotovitev računskega sodišča, denimo, ne bo nobenih kazenskih postopkov in nihče ne bo odškodninsko ali politično odgovarjal, pa tudi ‘opran’ ne bo nihče.  

Še zlasti, ker sta prišli v času, ko je dobršen del protagonistov primera Mercator spet v središču pozornosti zaradi aktualnih dogodkov. Ti znajo primeru samemu dati novo ‘kakovost’. Videti je namreč, da ni bil zgolj začetek, temveč je še danes matica dogajanja.

Vojko, 22.6.2007, razgledi.net

.

Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja KAD pri prodaji delnic družbe Mercator izreklo mnenje s pridržkom, ker je ugotovilo naslednje nepravilnosti:

· nadzorni svet KAD ni podal soglasja h kratkoročni zadolžitvi KAD za vplačilo delnic za

dokapitalizacijo, kar ni bilo v skladu z Navodilom o pooblastilih in podpisovanju v KAD;

· uprava KAD je soglašala s prodajo delnic družbe Mercator brez pripravljenega gradiva, kar ni bilo v skladu s Poslovnikom o delu uprave KAD;

· uprava KAD ni s pisnim sklepom imenovala izrednih skrbnikov pogodbe o prodaji delnic družbe Mercator, s čimer ni ravnala v skladu z Navodilom o izvajanju skrbništva nad pogodbami KAD,

· skrbniška evidenca zaupnih pogodb je dostopna tudi drugim osebam in ne le direktorju oddelka, kar ni v skladu z Navodilom o izvajanju skrbništva nad pogodbami KAD;

· hranjenje pogodbe in zbiranje povratnih informacij o načinu izvajanja pogodbe o prodaji delnic družbe Mercator ni bilo v skladu z Navodilom št. 10 o evidentiranju in protokoliranju pogodb;

· trgovalna mapa za prodajo delnic družbe Mercator ni bila vodena in arhivirana v skladu z določili Navodila o urejanju in arhiviranju trgovalnih map;

· dokumenti, povezani s spremljanjem kapitalske naložbe v delnice družbe Mercator ali s prodajo teh delnic, niso bili vneseni v aplikacijo pisarniškega poslovanja, ni bila vzpostavljena navidezna mapa in ni bil vzpostavljen nadzor nad dokumentacijo, kar ni v skladu z določili Navodila za arhiviranje zadev in dokumentov o podjetjih;

· ni dokazil o načinu hranjenja dokumentov z oznako poslovna skrivnost, povezanih s prodajo delnic družbe Mercator, kar ni v skladu z določili Pravilnika KAD o varovanju poslovne skrivnosti;

· vzdrževanje modela poslovnih procesov KAD v delu, ki se nanaša na osnovno premoženje, ni bilo v skladu z določili Navodila o skrbništvu nad modelom poslovnih procesov KAD;

· notranje kontrole niso delovale pri izvajanju obveznosti skrbnikov pogodbe o prodaji delnic družbe Mercator, pri knjigovodskem evidentiranju prodaje, pri sestavi listin ob vpisu v knjigo naročil in pri vpisu pogodbe o prodaji delnic družbe Mercator v vpisnik poslovnih skrivnosti.

Revizijsko poročilo (PDF)

.

Generalni direktor Skupine Tuš Aleksander Svetelšek je potrdil, da je Tuš oddal ponudbo za odkup 7,3-odstotnega deleža Kada v Pivovarni Laško.

Za Pivovarno Laško se Engrotuš zanima zato, ker deluje v panogah, v katerih je navzoč tudi Tuš, to so trgovina, energetika, turizem in živilska industrija. Z enakimi razlogi je Tuš pretekli teden oddal tudi ponudbo za 28,23-odstotni delež Kada in Soda v Istrabenzu. Za delnico Istrabenza je ponudil 81 evrov. Koliko je Tuš ponudil za delnico Pivovarne Laško, pa ni znano.

10.7.2007, MMC RTV SLO

.

1. Mirko-Engro-Tuš kupuje oziroma bi kupil Pivovarno Laško in Istrabenz, ne zanika in ne potrjuje pa govoric, da ga zanima tudi Telekom;

2. Pivovarna Laško, s ‘prijatelji’ največja ‘deležnica’ Mercatorja, je letos s ‘prijatelji’ prevzela časopisno založniško hišo Delo, kupuje oziroma kupila bi Finance, ne zanika in ne potrjuje pa govoric, da jo zanimata tudi Petrol in Telekom;

3. Infond Holding, največji lastnik Pivovarne Laško in časopisno založniške hiše Večer, kupuje oziroma bi kupil Istrabenz;

4. Istrabenz, s ‘prijatelji’ drugi največji ‘deležnik’ Mercatorja, je letos v celoti prevzel Drogo Kolinsko, kupuje oziroma bi kupil Petrol, Istrabenzov menedžment pa kupuje oziroma bi kupil Istrabenz;  

Googlova rast je bila skromnejša od rasti Istrabenza, Mercatorja, Laškega in Infonda Holdinga, še precej bolj pa rast Nasdaqa glede na rast SBI20.

Slovenski monopoli zna biti še zelo zabaven.

Vojko, 12.7.2007, razgledi.net

.

Oligarhija iz Laškega je lahko nastala in se razrasla kot rak v naši družbi samo zato, ker je:

• sistematično kršila zakone: vsaj v dveh primerih (Union in Delo) je kršila Zakon o prevzemih, toda oba sodna postopka pred sodnikom za prekrške sta (po naključju, seveda) zastarala,

• netransparentno in brez javnega razpisa od države kupovala deleže v glavnih konkurentih (Union, 2001) in prodajalcih (Mercator, 2005),

• uspešno zlobirala javno mnenje in varuha konkurence, da ji je omogočil koncentracijo kljub več kot 90-odstotnemu tržnemu deležu.

Po skoraj identični, vendar manj ‘krvavi’ poti, so šle tudi druge slovenske oligarhije.  

Kje so danes tisti, ki so pred leti tako nekritično zagovarjali zaprtost domačega trga pred tujo konkurenco in ekskluzivno domače lastništvo in ki so tako agresivno pljuvali po tistih, ki so se zavzemali za transparentnost in konkurenco?! Naj danes razmislijo o nevarnosti za »njihov« nacionalni interes, če bodo ti oligarhi na tako nelegitimen način skoncentrirano lastnino nekoč prodali tujcem. Ali je sploh kdo pomislil, kaj za Primorsko nacionalno substanco dolgoročno pomeni, če se Istrabenz, ki je skoncentriral precejšnji del primorskega gospodarstva, proda Italijanom?! Kaj pomeni za Štajersko, če se Laško proda Avstrijcem?!

Jože P. Damijan, 22.8.2007, razgledi.net

.

Mimogrede, v začetku leta 2006, ko so Laščani z aktualno vlado še dobro sodelovali, saj so ji v zameno za vstop v Mercator omogočili upravljanje časopisne hiše Delo, je država zmanjšala svoj delež v Pivovarni Laško s 15 na 7 odstotkov. Takrat je namreč Slovenska odškodninska družba delnice Laškega z Infond Holdingom zamenjala za delnice Impola in Intereurope. Kapitalska družba je obdržala svoj 7,2-odstotni delež, po nekaterih informacijah pa naj bi Kad, ki je nedavno objavil razpis za prodajo svojega deleža, delnice v kratkem prodal Engrotušu, in to celo po nižji ceni od prvotno ponujene.

Engrotuš se je v zadnjih mesecih tudi sicer krepil v lastništvu pivovarne, tako kot tudi Electa, ki jo vodi Damijan Janković, sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Engrotuš in Electa pri tem delata z roko v roki, ob čemer ni težko ugibati, da želita s kopičenjem delnic nagajati Laščanom. Razloge lahko iščemo tudi v osebnih zamerah Zorana Jankovića do Boška Šrota, saj se je prvi od vodenja Mercatorja pred dvema letoma moral posloviti zlasti na vztrajanje Pivovarne Laško.

Suzana Rankov, Vesna Vukovič, 5.12.2007, Dnevnik

.

Vršilec dolžnosti varuha konkurence omenjenim družbam očita, da imajo kot povezane družbe skupni nadzor nad Mercatorjem, ki ga niso priglasile uradu, sum pa ‘podlaga’ z izpisi iz delniških knjig ter časopisnimi članki, v katerih piše, da ima laška pivovarna s ‘prijateljskimi družbami’ v Laškem približno polovični delež. Kakor je spodbudno, da nekdo v tej državi z vseh strani (zadnje čase zlasti z ‘desne’) temeljito opljuvane medije jemlje resno (iz obupa?) in na podlagi njihovega poročanja začne preučevati morebitna protizakonita ravnanja in celo zamrzne kakšne četrt milijarde evrov (čez palec) vredno premoženje, tako je varuhova ‘podlaga’, vsaj dokler zadevna sklepa UVK nista v celoti znana, videti hudo tanka (kar je problem Janija Sorška) in politično spolzka (kar je problem Janeza Janše).  

Lanskega decembra je bil direktor UVK še Andrej Plahutnik, varuh konkurence, ki ga to dejstvo, videti je, bodisi ni zanimalo bodisi ga ni smelo zanimati, ker to ni bilo politično oportuno. Pivovarna Laško je bila takrat še zaveznica vlade, Andrijana Starina Kosem državna sekretarka, Danilo Slivnik predsednik uprave Dela in Boško Šrot, hm, menedžer z vizijo (med drugim vertikalnega povezovanja med živilci in trgovci, zdaj prav tako spornega za vlado in UVK). Slovenija je še bila na tečajih, na kakršne jo je obesila vlada, inflacije skoraj ni bilo, o morebitnih povezanih osebah in nevarni vertikalni koncentraciji vlada ne le, da ni govorila, tudi poslušati o njih ni hotela.

Vojko, 17.12.2007, razgledi.net

  • Share/Bookmark